Na podlagi tretjega odstavka 27. člena in petega odstavka 35. člena zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01) ter tretjega odstavka 55. člena in petega odstavka 70. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00) minister za šolstvo, znanost in šport izdaja

PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU V SREDNJIH ŠOLAH


I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen (vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa pravice in dolžnosti dijakov in vajencev (v nadaljnjem besedilu: dijaki) v času pouka in drugih oblik organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, izrekanje vzgojnih ukrepov za kršitve, določene s tem pravilnikom in z internimi pravili šole ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev šole (v nadaljnjem besedilu: učitelji) in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika. Ta pravilnik določa tudi obvezne dele publikacije šole.
Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka in so enake za mladoletne in polnoletne dijake.


II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DIJAKOV

2. člen
(pravice dijakov)

Dijak ima v času pouka pravico do:

· prisotnosti pri pouku,
· kakovostnega pouka,
· sprotnih in objektivnih informacij,
· sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki določa pravice in obveznosti dijakov,
· spoštovanja osebnosti,
· upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
· prilagoditve pogojev dela, če se vzporedno izobražuje, pripravlja na mednarodna in državna tekmovanja v znanju ali je perspektivni oziroma vrhunski športnik,
· varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli,
· enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
· zdravega, varnega in vzpodbudnega delovnega okolja,
· strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu,
· dodatne razlage in nasveta tudi izven pouka,
· varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
· delovanja v skupnosti dijakov,
· izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
· zagovora in ugovora v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov.

3. člen
(dolžnosti dijakov)

Dijak ima v času pouka dolžnost, da:

· redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, šolskim koledarjem in drugimi predpisi,
· dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
· ravna v skladu z navodili in zahtevami učiteljev,
· skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
· skrbi za čisto okolje,
· spoštuje univerzalne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
· spoštuje pravice drugih in se spoštljivo vede do dijakov, učiteljev in drugih delavcev šole,
· prispeva k ugledu šole,
· varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih oseb,
· ravna v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter z internimi pravili šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila).

4. člen
(prepovedi)

V prostorih šole, na šolskih površinah in povsod, kjer se izvaja učni proces, je prepovedano:

· psihično in fizično nasilje,
· kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
· prihajanje in prisotnost pod vplivom alkohola in drugih drog,
· prinašanje, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
· prinašanje in posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi in varnost premoženja.

S pravili se lahko določi del šolske površine, na kateri kajenje ni prepovedano.


III. OBVEZNOSTI ŠOLE

5. člen
(publikacija šole)

V začetku šolskega leta, najkasneje pa do 30. septembra, šola izda publikacijo, s katero se predstavi dijakom, njihovim staršem oziroma zakonitim zastopnikom (v nadaljnjem besedilu: starši). Publikacija vsebuje predvsem:

· podatke o šoli, njeni organizaciji in delovanju,
· podatke o organih šole,
· predstavitev delavcev šole,
· predstavitev izobraževalnih programov, ki jih izvaja šola,
· šolski koledar,
· šolska pravila,
· učbeniški sklad,
· šolski sklad,
· podatke o imenovanem zdravniku šole in njegovi strokovni skupini.

Šola zagotovi publikacijo vsem dijakom.

6. člen
(šolska pravila)

Ravnatelj s šolskimi pravili določi:

· hišni red,
· način zagotavljanja varnosti in zdravja dijakov v skladu s posebnimi predpisi,
· merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad in priznanj,
· druga pravila v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

Ravnatelj si pred določitvijo šolskih pravil pridobi mnenje sveta šole in skupnosti dijakov.

 

IV. ORGANIZIRANOST DIJAKOV

7. člen
(skupnost dijakov)

Dijaki se lahko organizirajo v skupnost dijakov. Šola zagotovi osnovne pogoje za delo skupnosti (prostor in potrebne informacije). Skupnost dijakov deluje v skladu s svojimi pravili in se praviloma sestaja izven pouka. Ravnatelj lahko ob soglasju skupnosti dijakov, le tej določi mentorja.
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in določitvami.

8. člen
(dejavnost dijakov)

Dijaki lahko izdajajo šolski časopis in druga gradiva ter organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo. Za to si morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje ravnatelja.

9. člen
(protest dijakov)

Če stanovska organizacija dijakov, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta, mora o tem obvestiti ravnatelja šole najkasneje pet dni pred dogodkom. V tem primeru šola ne ukrepa v skladu s tem pravilnikom.

10. člen
(pedagoška pogodba)

S pedagoško pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se za dijaka prilagodijo njegove pravice in dolžnosti, če bi s tem prispevali k boljšemu uspehu dijaka.
Pogodba iz prejšnjega odstavka se lahko sklene na predlog dijaka, staršev, razrednika, drugega strokovnega delavca, zdravnika ali drugega strokovnjaka. Predlagatelj pogodbe lahko sodeluje pri njeni sestavi.
S pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši dijaka in dijak, se določijo pravice in dolžnosti dijaka in šole, in sicer:
· obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
· obveznosti dijaka pri pouku,
· način in roki za ocenjevanje znanja oziroma izpolnjevanja drugih obveznosti,
· druge pravice in obveznosti,
· obdobje, za katero se pogodba sklene,
· kršitve, zaradi katerih se pogodba prekine.

11. člen
(končni izleti)

Končne izlete dijakov šola lahko predvidi v letnem delovnem načrtu kot svojo nadstandardno storitev, pri čemer zagotovi spremstvo dijakov v skladu z normativi in standardi. Končni izleti se lahko organizirajo, kadar je s šolskim koledarjem predviden pouka prosti čas.

12. člen
(sodelovanje z dijaki in starši)

Šola praviloma ob začetku šolskega leta dijake in starše seznani s pravili, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti dijakov in staršev med izobraževanjem.
Šola neposredno sodeluje s starši na roditeljskih sestankih, lahko pa se z njimi dogovori tudi za druge oblike sodelovanja.
Strokovni delavci sodelujejo s starši na govorilnih urah. Razpored govorilnih ur šola objavi na mestu, ki je dostopno dijakom in staršem.

 

V. OBISKOVANJE POUKA

13. člen
(prisotnost)

Dijak ima pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku v skladu z izobraževalnim programom, šolskim koledarjem, letnim delovnim načrtom šole, pedagoško pogodbo, pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti (Uradni list RS, št. 89/98) in drugimi predpisi.

14. člen
(evidentiranje odsotnosti)

Odsotnost dijaka od pouka se vpiše v dnevnik šolskega dela. Odsotnost vpiše učitelj, ki uro vodi, ali učitelj, ki je dolžan ugotoviti prisotnost dijaka pri pouku. Preostale odsotnosti vpiše v dnevnik razrednik.

15. člen
(obveščanje o odsotnosti)

Dijak in starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh dneh od izostanka dijaka od pouka, razrednika obvestiti o izostanku.
Če razrednik v treh dneh od izostanka dijaka od pouka ni obveščen o razlogu za odsotnost, vzpostavi stik s starši.
Starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh dneh po prihodu dijaka v šolo, odsotnost pisno opravičiti.V tridnevni rok se ne štejejo dnevi, ko ni pouka.
Kadar je dijak odsoten zaradi bolezni več kot pet šolskih dni skupaj, lahko razrednik zahteva potrdilo osebnega zdravnika.
Podrobnejši način medsebojnega obveščanja o odsotnosti dijaka od pouka določi ravnatelj s šolskimi pravili.

16. člen
(opravičilo)

Če razrednik v treh dneh po prihodu dijaka v šolo ne prejme pisnega opravičila o odsotnosti, je odsotnost neopravičena.
Razrednik lahko upošteva opravičilo, ki ga dijak iz upravičenih razlogov predloži po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
Če razrednik podvomi v verodostojnost opravičila, to preveri pri podpisniku oziroma izdajatelju opravičila.

17. člen
(opravičena odsotnost)

Odsotnost dijaka od pouka izjemoma dovoli učitelj za uro, ki jo vodi. Odsotnost mora biti naknadno pisno opravičena.
Na podlagi pisne vloge športne, kulturne oziroma druge organizacije ali šole in ob soglasju staršev lahko razrednik dijaku dovoli odsotnost od pouka za največ tri dni. Odsotnost, daljšo od treh dni, dovoli ravnatelj in o tem obvesti razrednika.
Za odsotnost iz prejšnjega odstavka je praviloma treba zaprositi najmanj tri dni pred odsotnostjo.
Razrednik in ravnatelj izjemoma dovolita odsotnost od pouka iz drugega odstavka tega člena zadnja dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja ali na dan napovedanega ocenjevanja znanja.

18. člen
(napovedana odsotnost)

Dijak lahko izostane od pouka v šolskem letu do pet dni (strnjeno ali po delih) ne glede na vzrok, če starši razredniku najmanj tri dni pred izostankom odsotnost pisno napovejo. Taka odsotnost je opravičena.
Ne glede na prejšnji odstavek ne more izrabiti pravice do napovedane odsotnosti več kot ena četrtina dijakov oddelka naenkrat. V tem primeru razrednik upošteva vrstni red napovedi.
Pravice do napovedane odsotnosti, krajše od pet dni, dijak ne more izrabiti zadnja dva tedna pred koncem ocenjevalnega obdobja, na dan napovedanega ocenjevanja znanja ali če je pred tem neopravičeno izostal 30 ur ali več.

19. člen
(spremljanje prisotnosti in odsotnosti)

Ravnatelj lahko na podlagi sklepa sveta šole s šolskimi pravili določi, da se dijaka, ki je bil prisoten pri pouku posameznega predmeta v ocenjevalnem obdobju manj kot 85 odstotkov realiziranih ur pouka, v skladu s pravili o ocenjevanju znanja, ki jih določi minister, pristojen za šolstvo, oceni po obdobjih.
Ravnatelj lahko s šolskimi pravili določi tudi višji odstotek prisotnosti iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot 90 odstotkov realiziranih ur pouka posameznega predmeta v ocenjevalnem obdobju.
Določila prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru opravičene odsotnosti iz 17. člena tega pravilnika in daljše odsotnosti dijaka od pouka iz zdravstvenih razlogov.

20. člen
(utemeljeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)

Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (vozni red javnih prevoznih sredstev, vzporedno izobraževanje in podobno) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
Po vnaprejšnji pridobitvi mnenja učitelja, ki uro vodi, razrednik dijaku lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
Zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka razrednik evidentira v dnevniku.

21. člen
(oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov)

Če dijak iz zdravstvenih razlogov ne more sodelovati pri določenih oblikah pouka, mora o tem razredniku predložiti potrdilo z napotki zdravnika.
Razrednik v sodelovanju s šolsko svetovalno službo predlaga ravnatelju oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku. O oprostitvi odloči ravnatelj.
Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku posameznega predmeta, lahko šola v tem času vključi v drugo dejavnost.
Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri določenem predmetu, učitelj na podlagi navodila zdravnika individualno usmerja v dejavnosti, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.
Razrednik v predpisani dokumentaciji evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk.
Ravnatelj v dogovoru z razrednikom določi način pomoči dijaku, ki je bil iz zdravstvenih razlogov dalj časa odsoten od pouka.

22. člen
(izpis iz šole)

Dijak se lahko izpiše iz šole s soglasjem staršev. Šola mu izda izpisnico. Z dnem izpisa iz šole dijaku preneha status dijaka.

23. člen
(črtanje iz evidence vpisanih dijakov)

Če vpisan dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma preneha obiskovati pouk, starši pa šole ne obvestijo o njegovi odsotnosti v roku iz 15. člena tega pravilnika, šola o odsotnosti dijaka obvesti starše, jih seznani s posledicami nedovoljene odsotnosti in jim določi osemdnevni rok za odgovor. Šola pošlje obvestilo priporočeno s povratnico.
Če v osmih dneh šola ne prejme odgovora, dijaku izda sklep o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.
Zoper sklep o črtanju iz evidence vpisanih dijakov lahko dijak ali starši v osmih dneh od dneva prejema sklepa vložijo pisni ugovor na svet šole. Svet šole o ugovoru odloči v osmih dneh od prejema ugovora.
Z dnem odločitve sveta šole o zavrnitvi ugovora, se dijaka črta iz evidence vpisanih dijakov.


VI. ZDRAVJE IN VARNOST DIJAKOV

24. člen
(zdravstveno varstvo)

Šola je dolžna sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov, zlasti pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenjih dijakov.

25. člen
(preventivna dejavnost šole)

Šola mora s preventivnim delovanjem ozaveščati dijake o varstvu okolja, zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa. Ponuditi jim mora znanje in veščine, kako naj zdravo živijo in kako naj se zavarujejo pred različnimi nevarnostmi in tveganji, kot so nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge zasvojenosti, različne vrste nasilja ter tvegano spolno vedenje.
Šola pri pouku seznanja dijake z njihovimi pravicami ter načini iskanja ustrezne pomoči, kadar se znajdejo v nevarnosti ali stiski.

26. člen
(varnost in zdravje dijakov)

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem pouku, delovni praksi, športni vzgoji in drugih dejavnostih.
Šola varuje dijake pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi dijaki, delavci šole ali druge osebe, ki vstopajo v šolske prostore.

 

VII. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA IN VZGOJNI UKREPI

27. člen
(pohvale, nagrade, priznanja)

Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, nagrado ali drugo priznanje.
Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad ali drugih priznanj določi ravnatelj s šolskimi pravili.

28. člen
(vzgojni ukrepi)

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi.

29. člen
(lažje kršitve)

Lažje kršitve so:

· neprimeren odnos do pouka,
· neprimeren odnos do dijakov ali delavcev šole in do njihove lastnine,
· neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja,
· do10 ur neopravičene odsotnosti od pouka.

Ravnatelj lahko s šolskimi pravili podrobneje določi dejanja, ki se obravnavajo kot lažje kršitve.

30. člen
(težje kršitve)

Težje kršitve so:

· ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika,
· tatvina,
· ponarejanje,
· žaljiv odnos do dijakov ali delavcev šole,
· neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
· namerno poškodovanje šolskega premoženja ali tuje lastnine,
· od 10-20 ur neopravičene odsotnosti od pouka.

Ravnatelj lahko s šolskimi pravili podrobneje določi dejanja, ki se obravnavajo kot težje kršitve.

31. člen
(najtežje kršitve)

Najtežje kršitve so:

· ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep,
· psihično ali fizično nasilje,
· uživanje alkohola ali drugih drog, prihajanje, prisotnost pod vplivom alkohola ali drugih drog,
· prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
· prinašanje ali posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
· ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
· večja tatvina ali vlom,
· neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
· neopravičena odsotnost od pouka več kot 40 ur v šolskem letu oziroma v sorazmernem deležu pri krajši organizaciji pouka v šolskem letu.

Število ur neopravičene odsotnosti od pouka iz zadnje alinee prejšnjega odstavka je lahko tudi večje, če tako določi ravnatelj s šolskimi pravili.

32. člen
(vrste vzgojnih ukrepov)

Vzgojni ukrepi so:

· opomin razrednika,
· ukor razrednika,
· ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
· ukor ravnatelja,
· ukor učiteljskega zbora,
· pogojna izključitev iz šole,
· izključitev iz šole.

Dijaka, ki mu je bil izrečen ukor ravnatelja ali ukor učiteljskega zbora, se lahko premesti v drug oddelek, če bi to prispevalo k namenu izrečenega vzgojnega ukrepa.

33. člen
(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)

Vzgojni ukrepi iz 32. člena tega pravilnika se praviloma stopnjujejo.
Opomin razrednika se dijaku izreče za lažje kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili.
Ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora in ukor ravnatelja se dijaku izreče za težje kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili.
Ukor učiteljskega zbora, pogojna izključitev iz šole in izključitev iz šole se dijaku izreče za najtežje kršitve po tem pravilniku.
Šola se odloči za pogojno izključitev iz šole le, če ob upoštevanju vseh okoliščin primera presodi, da bo vzgojni ukrep dosegel svoj namen. Če dijak med trajanjem pogojne izključitve stori težjo kršitev, se pogojna izključitev prekliče in dijaku izreče vzgojni ukrep izključitve iz šole.
Če je dijak izključen iz šole, ga je ista šola po preteku časa, za katerega je bil izključen, dolžna v skladu z veljavnimi normativi in standardi ponovno vpisati pod enakimi pogoji in v rokih, ki veljajo za ostale dijake.
V primeru izključitve šola nudi dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja.

34. člen
(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve)

Predlog za uvedbo postopka zaradi kršitev lahko da delavec šole, starši, dijak oziroma tisti, ki ve za kršitelja.
Za uvedbo postopka ugotavljanja kršitev, določenih s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, in za vodenje postopka ugotavljanja kršitev, za katere se izreče opomin razrednika, ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora, je pristojen razrednik dijaka, za ukor ravnatelja, ukor učiteljskega zbora, pogojno izključitev iz šole in izključitev iz šole pa ravnatelj šole.
Razrednik in ravnatelj vodita o svoji dejavnosti v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa (pogovori z dijakom in s starši, s šolsko svetovalno službo, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno) pisno dokumentacijo.
Če ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se dijaku vzgojni ukrep ne izreče.

35. člen
(odločanje o vzgojnem ukrepu)

O opominu razrednika in ukoru razrednika odloči razrednik dijaka, o ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor z večino glasov vseh prisotnih članov, o ukoru ravnatelja pa ravnatelj šole. O ukoru učiteljskega zbora, pogojni izključitvi iz šole in izključitvi iz šole odloči učiteljski zbor šole.
O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov, o pogojni izključitve iz šole in izključitvi iz šole pa z dvetretjinsko večino glasov vseh članov. O vzgojnem ukrepu odločijo člani učiteljskega zbora s tajnim glasovanjem.
O premestitvi dijaka v drug oddelek odloči:

- ravnatelj, če je bil dijaku izrečen ukor ravnatelja,
- učiteljski zbor, če je bil dijaku izrečen ukor učiteljskega zbora.

O premestitvi dijaka v drug oddelek se odloči hkrati z odločitvijo o vzgojnem ukrepu iz prejšnjega odstavka.

36. člen
(zagovor dijaka)

Dijak ima pred izrekom vzgojnega ukrepa pravico do zagovora. Dijak se lahko zagovarja sam, lahko pa mu pri tem pomaga učitelj šole, ki ga dijak sam izbere.
Če iz okoliščin izhaja, da bo dijaku mogoče izreči ukor učiteljskega zbora, pogojno izključitev ali izključitev iz šole, razrednik oziroma ravnatelj, takoj ko izve za kršitev, obvesti starše in jih pozove, naj prisostvujejo ustnemu pogovoru z dijakom. Razrednik oziroma ravnatelj lahko opravi pogovor brez prisotnosti staršev, če z njimi ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so pogovor odklonili. V skladu z odločitvijo dijaka mora pri pogovoru sodelovati učitelj šole, ki ga izbere dijak, in razrednik, če razgovor skliče ravnatelj.
Pred izrekom ukora oddelčnega učiteljskega zbora, ukora ravnatelja, ukora učiteljskega zbora, pogojne izključitve iz šole in izključitve iz šole si je treba pridobiti mnenje razrednika, šolske svetovalne službe, lahko pa tudi oddelčne skupnosti dijakov.

37. člen
(zadržanje izreka ukrepa)

Ravnatelj lahko zaradi kršitve vodenja postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek kateregakoli vzgojnega ukrepa. Ravnatelj v tem primeru določi rok za odpravo kršitev postopka oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.

38. člen
(izrek vzgojnega ukrepa)

Vzgojni ukrep, ki se ob ugotovljeni kršitvi dijaku izreče v obliki sklepa, obsega izrek, obrazložitev in pravni pouk.
O izrečenem vzgojnem ukrepu šola obvesti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

39. člen
(pravica do ugovora in odločanje o ugovoru)

Zoper sklep o vzgojnem ukrepu lahko dijak ali njegovi starši vložijo ugovor ravnatelju šole v osmih dneh po prejemu sklepa.
O ugovoru zoper ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora odloči ravnatelj najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora.
O ugovoru zoper ukor ravnatelja, ukor učiteljskega zbora in pogojno izključitev odloči tričlanska komisija najkasneje v petnajstih dneh po prejemu ugovora. Komisijo imenuje ravnatelj za eno šolsko leto. Med člani komisije mora biti en član, ki ni zaposlen v šoli.
O ugovoru zoper izključitev iz šole odloči svet šole najkasneje v petnajstih dneh od prejema ugovora.
O ugovoru zoper izrečen vzgojni ukrep organ odloči tako, da:

- ugovoru ugodi in odloči, da se postopek ugotavljanja kršitve ponovi in o vzgojnem ukrepu
ponovno odloči,
- ugovor kot neutemeljen zavrne.

40. člen
(sprememba ukrepa)

Če se po izrečenem vzgojnem ukrepu ugotovi, da je bila pri izreku ukrepa storjena napaka ali da je bil vzgojni ukrep izrečen neutemeljeno, je šola dolžna napako popraviti ali vzgojni ukrep spremeniti ali odpraviti. O tem šola obvesti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

41. člen
(veljavnost in izbris vzgojnega ukrepa)

Vzgojni ukrep velja eno leto, razen izključitve iz šole, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
Če se med trajanjem vzgojnega ukrepa ugotovi, da je vzgojni ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, izda sklepa o izbrisu. O izbrisu vzgojnega ukrepa šola obvesti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico. Izbrisan vzgojni ukrep se šteje za neizrečen.
Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena oziroma po izbrisu vzgojnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se spis o vzgojnem ukrepu preneha hraniti v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

42. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

Ravnatelj lahko s šolskimi pravili določi dejanja, zaradi katerih se dijaku začasno prepove prisotnost pri pouku in postopek obravnave dijaka oziroma vključitve dijaka v druge oblike dela, ki omogočajo ponovno vključitev k pouku.

VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

43. člen
(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.

44. člen
(sodno varstvo)

Zoper dokončno odločitev o izključitvi dijaka iz šole se lahko sproži upravni spor.

IX. UPORABA PRAVILNIKA

45 . člen
(uporaba pravilnika)

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za:
- dijaške domove in zavode za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, če z zakonom ali drugimi predpisom ni določeno drugače,
- dijake v zasebnih šolah, ki se financirajo iz proračuna, in šolah s koncesijo, če s pogodbami o financiranju ni določeno drugače.


X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole (Uradni list RS, št. 17/97 in 18/98).

47. člen
(dokončanje postopkov)

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s pravilnikom iz prejšnjega člena.

48. člen
(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. septembra 2004.

Ljubljana, dne 9. julija 2004

dr. Slavko Gaber, Minister za šolstvo, znanost in šport

Številka: 011-03-193/2003

EVA 2004-3311-0097

Na vrh strani

Srednja šola Jesenice    

Srednja šola Jesenice
Enota za izobraževanje odraslih